Potice

Domača in ročno narejena potica je nedvomno kraljica vseh večjih praznikov. Je prva slaščica na katero pomislimo ob omembi praktično katerega koli praznika. Tradicionalna potica je z različnimi slanimi ali sladkimi nadevi namazan zavitek, ki je pripravljen iz razvaljanega kvašenega testa. V sredini mora imeti luknjo, pečen pa je v okroglem pekaču potičniku. Pekači za potico so lahko lončeni, porcelanasti ali kovinski, imajo gladko ali rebrasto obodno steno, ravno dno, na sredini pa prirezan stožec.

Prve omembe slovenske potice lahko zasledimo že v delih Primoža Trubarja iz 16. stoletja, prvi recept za potico pa je v šesti in sedmi knjigi Slave Vojvodine Kranjske objavil Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Do 19. stoletja sta se uveljavila dva načina peke potice in sicer polžasti zvitek namazanega testa, ki se je ohranil predvsem v zahodni Sloveniji ter kolač z luknjo v sredini. Potica z luknjo v sredini je tudi najbolj znana oblika potice, prevladala pa je na prehodu iz 19. v  20. stoletje.

Potico pogosto poimenujemo kar po nadevu, poznamo pa kar 80 različnih nadevov za potico. Najbolj znana in tradicionalna slovenska potica je nedvomno sočna orehova potica, sledi pa ji sladko-slana pehtranova potica ali pehtranka. Med prazniki sta še posebno priljubljeni potratna potica, ki združuje več različnih nadevov, ter potica z ocvirki oziroma ocvirkovka.

Prve potice so bile navadno sadne, z nadevom iz zdrobljenega suhega sadja in medu. V nadevu so se navadno znašli suhi krhlji jabolk in hrušk ter suhe češplje. Sadju so v nadevu tradicionalni delali družbo tudi orehi, lešniki, bučna semena in pehtran. Potice pa imajo lahko tudi slan nadev. Tako poznamo ocvirkovko, špehovko, drobnjakovo in druge slane potice.

Poleg tradicionalnih nadevov pa se pri peki potice uporablja tudi novejše, bolj moderne nadeve. Tako izmed bolj modernih in ne nujno tradicionalnih potic v naši slaščičarni pogosto ročno izdelujemo sledeče potice: kokosovo potico, medeno potico, mandljevo potico ali rožičevo potico. Za ljubitelje nadeva pa lahko pripravimo tudi potico brez skorje, ki vsebuje skorajda samo nadev.

Slovenska potica pa je zvezda tudi v tujini, ne samo doma. V tujino so jo ponesli slovenski izseljenci, tradicijo peke potice pa ohranjajo njihovi potomci v Združenih državah Amerike, Argentini in Avstraliji. Potica, in tudi peka potice, za njih predstavljata vez s predniki in izvorno deželo, zato imata tudi veliko sentimentalno vrednost. Običaj peke potice je med slovenskimi izseljenci trdno zasidran in tako potico pečejo tudi generacije izseljencev, ki sploh ne govorijo več slovensko.

Čeprav je potica simbol obilja in blagostanja in se jo tradicionalno peče ob največjih praznikih, kot sta božič in velika noč, pa si jo lahko brez slabe vesti privoščite tudi kar tako, ker lahko. Še posebno se prileže ob skodelici najljubše kave. Pri nas lahko naročite ročno izdelano domačo potico, ki bo bogato polnjena z vašim najljubšim nadevom in sestavinam ne bomo dodajali konzervanse, nadomestke ali ojačevalce okusa.

Item added to cart.
0 items - 0,00